Blockchain tehnologija, kako deluje in uporabna vrednost

Kaj je blockchain tehnologija?

Tehnologija blockchain je digitalni zapis, nekateri jo imenujejo tudi glavna knjiga (ledger), ki vsebuje zapise transakcij iz različnih področij in ne služi zgolj za zapise finančnih transakcij. Uporabno vrednost blockchaina bomo pokrili v nadaljevanju tega članka.

Blockchain predstavlja zaporedje podatkov o določeni transakciji. Imenujejo se podatkovni bloki, ki so zaščiteni s kriptografijo in so med seboj povezani, tako da tvorijo verige. Gre za podatke o različnih transakcijah, kot so recimo datum, čas in pa znesek transakcije.

Blockchain tehnologija se je razvila vzporedno skupaj s kriptovaluto Bitcoin.

Njen avtor Satoshi Nakamoto je imel v mislih verigo blokov, kamor bi s shranjevale vse potrjene transakcije in jih ne bi bilo mogoče spreminjati.

Za investiranje v kriptovalute sama tehnologija blockchain bistvenega pomena nima, gre pa za tehnologijo, ki bi bila lahko ključnega pomena pri gibanju cen Bitcoina, pa tudi drugih kriptovalut.

Tehnologija veriženja blokov omogoča varnejše in hitrejše transakcije, ki ostanejo zapisane, ter jih je skorajda nemogoče spremeniti. Posamični bloki, ki skupaj tvorijo celoto, vsebujejo informacije o predhodnem bloku. Pri teh informacijah gre za čas transakcije in pa podatke o sami transakciji.

Kot že rečeno, podatkov v že potrjenih blokih ni mogoče spreminjati in jih ponarejati

Kako blockchain tehnologija deluje

Ko blok zapiše oziroma shrani nove podatke, je dodan v verigo blockchaina. Zato, da je blok dejansko dodan v verigo, se mora transakcija zgoditi, slediti mora potrditev transakcije. To je storjeno s pomočjo rudarjenja, torej računalnikov, ki rudarijo Bitcoin, hkrati pa potrjujejo različne transakcije, za kar so v zameno nagrajeni. 

Za potrjevanje transakcij so lastniki naprav za rudarjenje, s katerimi transakcije potrujejo plačani z Bitcoini. Te zapisi transakcij so nato javno vidni vsem, skupaj z datumom in zapisom naslova pošiljatelja, ki pa je seveda kodiran.

Posamičen blok vsebuje informacijo predhodnega bloka, časovni žig ter podatke o prenosu ali transakciji. 

Po strukturi so podatkovni bloki odporni na napadalske vdore, ki bi lahko spremenili informacije v samem bloku. Distribuiranje blokov se vrši preko P2P peer-to-peer mrežne povezave, ki obenem skrbi tudi za gradbo novih blokov. Ko se v nov blok zapiše informacij je ta zapisana za vedno. Ko blok zapiše oziroma shrani nove podatke, je dodan v verigo blockchaina. 

Zato, da je blok dejansko dodan v verigo se mora transakcija zgoditi, slediti mora potrditev transakcije, za kar skrbijo rudarji, torej računalnikov, ki rudarijo Bitcoin, hkrati pa potrjujejo različne transakcije. 

Za ustvarjanje blokov in njihovega veriženja, tehnologija ne potrebuje upravitelja, saj vse skupaj poteka preko omrežja P2P. To omrežje je decentralizirano, kar pomeni, da lahko do zgodovine transakcij dostopajo vsi, prav tako pa lahko vsi potrjujejo nove transakcije. 

Razlika med centraliziranim in decentraliziranim omrežjem je tudi to, da ima centralizirano omrežje na vrhu neko vodilno institucijo (na primer: banka).

Uporabna vrednost blockchain tehnologije

Tehnologija veriženja blokov ima številne možnosti aplikacij na različnih področjih in ni namenjena samo računovodstvu, torej vodenju finančnih transakcij.

Navkljub vsemu bomo najprej na tej točki omenili prav področje financ, kjer blockchain ne potrebuje mediatorja, ki je v večini primerov v resničnem življenju banka. S pomočjo blockchaina lahko pošiljamo in tudi sprejemamo Bitcoin. 

Postopek ni zahteven, je relativno hiter, varen in poceni. Ko kupujemo preko spleta potrebujemo tretjo stran, ki povezuje kupca in prodajalca in omogoča plačilo preko spleta. 

Pomembno vlogo bi blockchain lahko igral v prihodnje tudi v računovodstvu, kjer bi bilo zaradi nezmožnosti spreminjanja podatkov, težko ponarejati transakcije, zato nebi prišlo do davčnih utaj, celoten postopek računovodstva pa bi postal precej lažji in hitrejši.

Internet stvari

Internet stvari (The Internet of Things) je naslednja možna uporabna vrednost tehnologije blockchain. Največja težava pri internetu stvari je varnost in zasebnost podatkov, zato bi tehnologija Blockchain tukaj lahko skrbela za večjo varnost in onemogočila dostop do podatkov o kupcih.

Internet stvari naprimer uporablja Amazon, ki kopiči vse podatke o kupcih na nekem mestu, zaradi česar so ti podatki ranljivi in lahko tudi dostopni za bolj spretne hekerje. S pomočjo blockchaina bi bili ti podatki nedostopni za vsiljivce in osebe, ki nimajo dovoljenja za vpogled v te podatke.

Oskrbovalna veriga

Supply chain oziroma oskrbovalna veriga je proces dobave blaga od same proizvodnje pa do končnega uporabnika preko različnih kanalov.

Gre za zahteven proces vodenja oskrbe s produkti pa tudi različnimi storitvami. Ko proces postane večstopenjski in so vanj vpleteni različni dobavitelji, ki po možnosti prihajajo iz različnih delov sveta, postane celoten proces zelo zapleten in kompleksen. 

Blockchain tehnologija skupaj z digitalnim ledgerjem lahko prikazuje tako dogovore med stranko in prodajalcem, različne pogodbe, ki so bile sklenjene, kot tudi prikazuje stanje pošiljke in podatke o plačilu.

Ker je vsaka transakcija zabeležena na blockchainu, je vse skupaj bolj pregledno in razumljivo. Ker so vsi bloki povezani gre tudi za varen zapis, ki ga skorajda ni mogoče ponarediti.

Blockchain lahko pozitivno vpliva na preglednost oskrbovalne verige, zaloge v skladiščih in celoten proces od nakupa produkta do same dostave do končnega uporabnika.

Pogodbe

Skupaj z blockchain tehnologijo so prišle nove možnosti implikacij prava. Razvile so se tako imenovane pametne pogodbe (smart contracts), ki so potrjene na blockchainu, dovoljujejo programiranje in tudi izvedbo samih pogodb.

Gre za računalniški protokol, katerega namen je da digitalno potrdi ali pa izvede vsebino pogodbe. Vse skupaj je izvedljivo brez zunanjega sodelavca, v tem primeru odvetnika.

Nepremičnine

Tehnologija veriženja blokov bi lahko v prihodnosti postala temelj nepremičninskega trga. Dandanes gre za industrijo, ki temelji na papirologiji, blockchain pa bi lahko vse skupaj razbremenil, saj bi bili vsi zapisi zbrani digitalno.

Preko blockchaina bi se lahko izvedlo plačilo, zaradi uporabe te tehnologije, pa bi se strani lahko zavarovale pred morebitnimi prevarami, postopki bi bili hitrejši, vse skupaj pa bi lahko potekalo tudi mednarodno in ne zgolj v eni državi.

Denar

Namen kriptovalut bi lahko bil tudi plačevanje. Šlo bi za proces, ki bi nemoteno potekal povsod po svetu, postopek bi bil takojšen in varen. Proces bi potekal brez vključevanja nadzornih teles (bank), saj bi sistem slonel na tehnologiji blockchain, šlo pa bi za transakcije od ene osebe do druge (peer-to-peer).

Zdravstvo

Blockchain bi lahko posegel tudi v zdravstvo, kjer bi lahko skrbel za bolj učinkovit sistem beleženja pacientov v sistem, sledenje količini zalog zdravil, zasedenost nekaterih zdravnikov, iskanje prostih zdravnikov, itd.

Kriptografija bi lahko skrbela za nemoteno obratovanje nekaterih procesov v zdravstvu in bolnišnicah.

Ker število pacientov narašča, narašča tudi potreba po negi. Zato prihaja do vse večjega števila informacij, ki jih je potrebno ustrezno hraniti in urejati, ti pa zajemajo informacije o pacientih, podatke o zdravstvenih zavarovanjih pa tudi zdravstveno kartoteko.

Tehnologija blockchain bi skrbela za nemoteno delovanje sistema, ki bi zdravnikom nudil pravilne podatke o pacientih, saj te podatke ni mogoče spreminjati in ponarejati.

Sistem bi pomagal skrbeti za sledljivost zdravil na recept, varnost podatkov, pa tudi za urejanje velikega števila podatkov o vseh pacientih.

V farmaciji je ena izmed večjih težav prav sledljivost zdravil, na trgu se dnevno pojavljajo ponaredki in ravno tukaj bi blockchain skrbel, da bi lahko preverili od kje je to zdravilo prišlo, kje je bilo izdelano in ali gre za originalno zdravilo.

Povzetek

Tehnologija blockchain je lahko zelo uporabna na raznoraznih področjih, od financ pa do zdravstva, skrbi predvsem za poštenost in varnost podatkov in transakcij, s čimer onemogoča različne načine poneverbe podatkov pa tudi storitev, v nekaterih primerih pa celo korupcije.

Celotna tehnologija je nova in je še v fazi adopcije, kar pomeni, da jo ljudje in podjetja še niso v celoti začeli uporabljati, bo pa slej ko prej postala temelj v številnih industrijah, če ne zgolj zaradi varnosti, pa zaradi učinkovitosti.

Pri E-TITANEX OÜ zato močno verjamemo, da je celoten trg kriptovalut še izjemno podcenjen, saj bo z večanjem uporabe blockchaina, raslo tudi zanimanje za kriptovalute, kar pa je osnova za rast cen na trgu.

Pretekli donosi niso garancija za prihodnost. Članek ni priporočilo, ponudba ali vabilo k sestavljanju ponudbe za nakup ali prodajo finančnih instrumentov, temveč je izključno namenjeno informiranju. Seznanitev z vsemi oblikami tveganj je pogoj za oblikovanje ustrezne investicijske odločitve o naložbah v finančne instrumente in izbiri vrste storitev. Informacije v sporočilu temeljijo na javno dostopnih podatkih. E-TITANEX OÜ ne odgovarja za nobeno vrsto škode, ki bi nastala z uporabo podatkov in informacij, ki so vsebovani v tem članku in si pridržuje pravico do napak. Vsi podrobni podatki so v dokumentih, ki so na razpolago na spletu.

small_c_popup.png
75%
75%

Vpišite kam vam lahko pošljemo brezplačno eknjigo.

small_c_popup.png
75%